UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
V skladu z Zakonom o osnovni šoli (12. člen) posveča šola posebno skrb otrokom s posebnimi potrebami. V 12. členu Zakona o osnovni šoli je zapisano:
“Učenci s posebnimi potrebami so učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami iz prvega odstavka tega člena se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
USMERJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
1. Kaj je namen usmerjanja otrok s posebnimi potrebami?
Usmerjanje je namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja, potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja, zagotovitev različnih prilagoditev in oblik pomoči.
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so to otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci in otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
2. Kako pričeti postopek usmerjanja?
Učitelji in šolska svetovalna služba spremljajo delo, razvoj in napredek vseh učencev. O morebitnih težavah in njihovem reševanju se redno pogovarjajo s starši. Začetek postopka usmerjanja se načeloma prične v sodelovanju staršev in otrokovega razrednika, šolske svetovalne službe ter mobilne specialno-pedagoške službe ter sledi predhodnemu delu učiteljev, svetovalne službe in/ali defektologinje ter logopedinje z otrokom.
Postopek usmerjanja pričnejo zakoniti zastopniki otroka (starši), in sicer tako, da vložijo Zahtevo za začetek postopka usmerjanja na pristojni območni enoti Zavoda RS za šolstvo (OE Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper).
Staršem predlagamo, da se o učnih in/ali drugih težavah vašega otroka najprej pogovorite z razrednikom, ki se bo po potrebi obrnil na šolsko svetovalno službo ali vas usmeril k svetovalni delavki. Lahko pa se tudi sami obrnete na svetovalno delavko, ki se bo z vami pogovorila o postopku usmerjanja.
Predlog za uvedbo postopka usmerjanja lahko poda tudi vrtec oz. šola, kamor je otrok vključen, v kolikor presodi, da je usmeritev potrebna pa starši ne vložijo zahteve za uvedbo postopka usmerjanja.
3. Nadaljnji potek postopka usmerjanja
Po prejemu zahteve za začetek postopka usmerjanja svetovalec Zavoda RS za šolstvo zaprosi šolo za poročilo o otroku in povabi starše na uvodni razgovor. Nato svetovalec zaprosi za strokovno mnenje komisijo za usmerjanje. Komisija lahko izdela strokovno mnenje na podlagi obstoječe in prejete dokumentacije o otroku, morebitnega razgovora s starši in po potrebi tudi na podlagi razgovora z otrokom oz. pregleda otroka.
Strokovno mnenje svetovalec, ki vodi postopek usmerjanja, pošlje staršem. Priporočljivo je, da ga dajo starši na vpogled tudi šoli (svetovalni delavki), saj jim bo pomagalo pri načrtovanju in učinkovitem delu z otrokom.
Starši lahko v osemdnevnem roku sporočijo morebitne pripombe na strokovno mnenje. Na podlagi strokovnega mnenja izda svetovalec odločbo o usmeritvi.
V roku 30 dni po prejemu odločbe o usmeritvi mora šola pripraviti individualiziran program. Pripravi ga strokovna skupina. Pri pripravi le-tega sodelujejo tudi starši.
Pritožba zoper izdano odločbo – Starši se lahko na odločbo pritožijo, če se ne strinjajo z njeno vsebino.
Umik zahteve in ustavitev postopka – Starši lahko v primeru, da ugotovijo, da otrok ne potrebuje odločbe o usmeritvi, zahtevo umaknejo med postopkom.
